Očesne alergije ali suhe oči? Kako prepoznati subtilne razlike in si zastaviti prava vprašanja

Poleg slabovidnosti sta dve najpogostejši očesni težavi, zaradi katerih obiščemo zdravnika, prav gotovo suho oko in očesne alergije. Čeprav so nekateri simptomi podobni, obstaja med obema očesnima stanjema kar nekaj razlik.

A razlikovanje med alergijskim konjunktivitisom in sindromom suhega očesa je lahko zahtevna naloga. Težko je, ko nas mučijo nespecifični simptomi, kot so pordelost oči in draženje, ki bi ju lahko pripisali obema boleznima. Ko smo pri zdravniku, nenadoma pozabimo na podrobnosti in situacije, v katerih so simptomi najbolj opazni. Da je stvar še bolj zapletena, nas mogoče mučita celo obe bolezni hkrati in se tega niti ne zavedamo.

Očesne alergije in mehanizmi pod drobnogledom

Ocenjuje se, da očesne alergije prizadenejo približno petino splošne populacije. Sezonski alergijski konjunktivitis in celoletni alergijski konjunktivitis sta najpogostejša in prevladujeta pri več kot 90 odstotkih alergijskih motenj. Sezonski alergijski konjunktivitis poznamo tudi kot sezonske alergije na cvetni prah, celoletni alergijski konjunktivitis pa označuje očesne alergije, ki jih povzročajo dim, kemikalije, pršice, plesni in drugi dražilci.

Obstajajo tudi očesne alergije, ki jih povzročajo zdravila. Ta ponavadi prizadenejo območje, kjer je bilo zdravilo vkapano (predvsem spodnje veke), in običajno izzvenijo, ko prenehamo uporabljati zdravilo.

Pri očesni alergiji se pojavi preobčutljivostna reakcija zaradi protiteles IgE. Če smo nagnjeni k alergijam, se ob stiku z alergenom na očesni površini začnejo tvoriti protitelesa, ki se vežejo na mastocite v očesni veznici. Ko je oko izpostavljeno alergenu, se začne sproščati histamin kot alergijski madiator. Zaradi njega občutimo naslednje simptome: srbenje, rdečino, zatekanje veke in solzenje.

Še: Na kaj morate paziti pri navzkrižnih alergijah

Kako zdravnik diagnosticira očesne alergije

Ko zaradi težav z očesnimi alergijami obiščemo zdravnika, večinoma med posvetom v ordinaciji nimamo simptomov. Zdravnik se zato pozanima o sprožilcih v okolju, kot so živalska dlaka, drevesa, cvetni prah, trava, ambrozija, prah in plesni.

Marsikdo zunaj sezone pozabi na svoje alergije. Zato pri zdravniku dobro razmislimo, kako nas vsako pomlad motijo ​​oči ali pa se naši simptomi poslabšajo, ko kosimo travnik ali obiščemo sorodnika, ki ima doma mačke. Bodimo natančni. Ne omenimo le, da nas oči motijo, ko smo več časa zunaj. Razmislimo o vseh okoliščinah. Je najhuje v mesecu aprilu, ko cvetijo trave? Najbolj trpimo konec avgusta? Z vsemi temi informacijami bo zdravnik veliko lažje razumel, kakšne so naše težave.

Morda vas bo zdravnik poslal na alergološko testiranje oz. kožne vbodne teste. A žal testi na koži ne razkrijejo vedno alergena, ki izzove alergijski konjunktivitis. Tudi bolniki s simptomi alergijskega konjunktivitisa in pozitivnim kožnim testom za določen alergen morda ne bodo imeli pozitivne reakcije na antigen. Zato je za pravilno diagnozo potrebna kombinacija testiranja in izpraševanja.

Kako zdravnik loči alergije od suhih oči

Glavna razlika med alergijami in suhimi očmi je močno srbenje. Pri suhih očeh so prevladujoči simptomi pekoč občutek v očesu, občutek tujka in rdečina. Če nas mučijo očesne alergije, bo pri rdečini skoraj vedno prisotno tudi srbenje. Če bomo zdravniku zaupali, da srbenje občutimo predvsem na prostem, bo posumil na sezonsko alergijo.

Če pa občutimo močno srbenje, pordelost oči in nelagodje v zaprtih prostorih in v vseh letnih časih, so lahko prisotne večletne očesne alergije. Zanimiva študija alergenov v različnih domovih je preučevala prah po teh domovih. Skoraj povsod so bili najdeni alergeni hišnih ljubljenčkov, čeprav jih je manj kot polovica imela domače živali. To dobro kaže, da se je alergenom težko izogniti.

Očesne alergije in zdravljenje: kako poteka?

Čeprav je popolno izogibanje okoljskim alergenom skoraj nemogoče, bo nam manjše izpostavljanje alergenom prineslo veliko olajšanje. Pametno se je sicer zadrževati doma, ko je koncentracija cvetnega prahu, ki nam povzroča težave, v ozračju najvišja.

Seveda pa nam lahko pri očesnih alergijah precej pomagajo tudi zdravila, ki jih uporabljamo lokalno z vkapavanjem v oči, kar učinkuje proti vsem znakom in simptomom alergije. Antihistaminiki, ki so naprodaj brez recepta, začnejo hitro delovati, vendar žal ponujajo le kratkotrajno olajšanje. Ker jih lahko uporabljamo vsake štiri ure, učinek ne zadostuje za ves dan.

Suhe oči pod drobnogledom: vzroki in simptomi

Osnovni vzrok za pojav suhih oči je ponavadi pomanjkanje ene ali več od treh plasti solznega filma (lipidov, vode in mucina), do katerega pride zaradi premajhne proizvodnje solz ali prekomernega izhlapevanja solz.

Po nekaterih ocenah naj bi pekoče oči doletele od 11 do 22 odstotkov prebivalstva. Glavni dejavniki za pojav suhih oči so še starost, spol, sistemska zdravila z neželenimi učinki, dehidracija, pretekli kirurški posegi na očeh in okoljske razmere.

Tudi sistemske bolezni, kot so Sjögrenov sindrom, revmatoidni artritis in lupus, so lahko povezane s suhim očesom.

Suhost očesa, povezana z disfunkcijo meibomove žleze in blefaritisom, kaže na pomanjkanje lipidnega sloja v solzah, medtem ko je za pomanjkanje mucina v solzah značilna premajhna produkcija mucina v vezničnih čašastih celicah. Pomanjkanje vode v solzah je običajno povezano s starostjo.

Če imamo suhe oz. pekoče oči, nas pestijo naslednji simptomi: suhost, pekoč občutek, utrujene oči, občutek tujka v očesu, zamegljen vid in občutljivost na svetlobo. Podrobneje so razloženi tukaj.

Pomembno je razlikovati med občutkom tujkov (suho oko) in srbenjem (alergija), pri čemer se je pomembno vprašati o intenzivnosti in pogostosti simptomov. Solzenje je še en simptom, na katerega je treba biti še posebej pozoren, ker ga večina ljudi ne povezuje s suhimi očmi in bi ga prej pripisali alergiji.

Zakaj je za okrevanje pri suhih očeh pomembno mežikanje

Mežikanje ima ključno vlogo pri ohranjanju stabilnosti solznega filma. Nekateri dejavniki, ki lahko vplivajo na pogostost mežikanja, so okoljski (npr. vlaga, temperatura, veter in svetloba), povezani z dejavnostjo (npr. uporaba računalnika, branje in vožnja), psihološki (npr. čustveno stanje in duševna obremenitev) in fiziološki ( npr. spol, stanje očesne površine, občutljivost roženice in mišična napetost).

Mežikamo nezavedno, a če imamo težave s suhimi očmi, se je dobro potruditi in o mežikanju tudi razmišljati ter včasih z očmi utripniti tudi na silo.

Kako poteka zdravljenje pekočih oči

Zdravljenje suhih oči se običajno začne z nasveti zdravnika, ki nas pouči o bolezni suhega očesa, in hkrati v prvi vrsti svetuje uporabljati kapljice za suhe oči.

Kadar ima zdravnik pred sabo bolnika s suhimi očmi, mu bo vedno svetoval uporabljati kapljice za suhe oči brez konzervansov. Konzervansi namreč poškodujejo očesno površino, saj delujejo kot detergent in zato raztapljajo lipidni del solznega filma. Idealno je, da kapljice za oči vsebujejo tudi hialuronsko kislino, saj ta vsebuje vodo, s čimer neguje in vlaži površino oči. Na trgu obstajajo tudi kapljice s trehalozo, ki edina ščiti in obnavlja očesno površino. Trehaloza je naravni polisaharid, prisoten v rastlinah in živalih, ki ima izjemno moč obnavljanja.

Pomembno je, da se tudi sami informiramo o svojih težavah ter izvemo za različne vzroke, ki lahko privedejo do pekočih oči in za vpliv okolja na našo bolezen. Različni vidiki bolezni so podrobno osvetljeni na povezavi pekoče oči na mojeoko.si. Ko spoznamo svoje težave, lahko začnemo spreminjati svoje vedenje, da bi se izognili dejavnikom iz okolja, ki vplivajo na poslabšanje naših težav.