Navzkrižne alergije – na kaj morate paziti?

Včasih se zgodi, da nekdo, ki je na neko snov alergičen, doživi enak odziv tudi ob stiku s kakšno drugo, sorodno snovjo. To pomeni, da se lahko pri nekom, ki je alergičen na kravje mleko, pokaže enaka alergijska reakcija tudi takrat, ko uživa govedino. Tovrstne pojave imenujemo navzkrižne alergije. Berite dalje za informacije o navzkrižnih alergenih in o tem, čemu se še izogibati, če ste alergik.

Navzkrižne alergije – kakšen je mehanizem delovanja?

Navzkrižna alergija se pojavi, ko so beljakovine v eni snovi podobne beljakovinam v drugi. Posledično jih imunski sistem vidi kot enake. V primeru alergij na hrano lahko pride do navzkrižne alergije med dvema živiloma. Navzkrižna alergija pa se lahko zgodi tudi med cvetnim prahom in hrano ali lateksom in hrano.

Gre torej za to, da oseba, ki je prvotno alergična za neki poznan alergen, npr. cvetni prah, razvije alergijsko reakcijo tudi ob vstopu popolnoma druge snovi v telo. V tej drugi snovi so namreč prisotni določeni beljakovinski sestavni deli, kakršne nosi v sebi tudi prvotni alergen in ki jih specifična protitelesa IgE v organizmu spoznajo. Največkrat se primarni alergen vdihava, drugi, to je navzkrižni alergen, pa vnašamo v telo s hrano.

Pomladne alergije in reakcije pri uživanju hrane

Osredotočimo se na trenutno najbolj aktualno alergijo: seneni nahod. Seneni nahod pomeni alergijo na cvetni prah različnih spomladi cvetočih rastlin, tako trav kot dreves in cvetlic.

Najpogosteje se navzkrižna alergija pojavlja pri tistih, ki so alergični na pelod breze. Brezi izjemno ugajata toplo spomladansko vreme in relativno mala količina padavin. Ta začne bujno cveteti, v takem vremenu pa se pelod nemoteno širi. Za brezo je značilno, da se med vsemi drevesi najbolj praši, hkrati pa spada njen cvetni prah med bolj alergene pelode.

Majhnih otrok sindrom oralne alergije običajno ne prizadene. Prvič se simptomi ponavadi pojavijo pri mladih odraslih, potem ko so več let brez težav jedli sprožilno hrano.

Pri senenem nahodu so najpogostejši naslednji simptomi (včasih jih lahko zamenjamo tudi z respiratornim obolenjem):

• kihanje
• srbeč nos in izcedek iz nosu
• rdeče in srbeče oči
• solzenje
• kašljanje
• zamašen nos in sinusi
• huda utrujenost

Kdor je alergičen na cvetni prah breze, je lahko zaradi podobne beljakovinske sestave navzkrižno alergičen na sledeče snovi:
jabolka, marelice, češnje, kivi, nektarina, breskve, hruške, slive, paradižnik, korenje, zelena, zelena paprika, pastinak, grah, krompir, janež, kumina, kumina, koper, koromač, peteršilj, mandlji, lešniki, arašidi, sončnična semena, orehi, krompir, kaki, soja, pšenica.

Spoznajte oralni alergijski sindrom

Pelodno-prehranska navzkrižna alergija se imenuje tudi sindrom alergije v ustih ali oralni alergijski sindrom in je pri odraslih osebah najpogostejša oblika alergije na hrano.

Po zaužitju hrane, na katero smo navzkrižno alergični, so najpogostejši naslednji simptomi:

• srbenje
• otekle ustnice, jezik in žrelo
• hripavost

V težjih primerih lahko pride tudi do krčev v trebuhu, bruhanja, koprivnice, splošne slabosti, driske, nahoda, solzenja. Še hujši splošni znaki so lahko dušenje, težave pri požiranju, tudi znižanje krvnega tlaka in nezavest.

Alergeni breze, jelše, leske, bukve in hrasta so skoraj enaki in povzročajo navzkrižni odziv. Med pelodi breze in jelše ter koščičastim sadjem, češnjami, marelicami, breskvami, jabolki in lešniki obstaja t. i. botanično sorodstvo (vsebujejo podobne beljakovine), zato povzročajo navzkrižne alergije.

Pri navzkrižnih alergenih bi včasih težko rekli, da so podobnega izvora kakor osnovni. Pri alergiji na cvetni prah ene vrste trav je precej pričakovano, da se bo pojavila alergija na cvetni prah vseh vrst trav in mogoče tudi žit. Veliko težje pa bi lahko predvidevali, da se bo ob njej pojavila tudi alergija na krompir ali paradižnik. Zato najbolje, da si pogledamo spodnjo tabelo možnih navzkrižnih alergij.

Zdravljenje in obvladovanje simptomov

Kakršna je samopomoč pri alergiji na cvetni prah, takšna je tudi pri sindromu alergije v ustih: izogibajte se živilom, ki pri vas sprožijo alergijsko reakcijo.

Spodnji preprosti nasveti vam lahko precej pomagajo pri simptomih alergije v ustih:

• kuhajte ali segrevajte hrano, saj lahko segrevanje hrane spremeni njeno beljakovinsko sestavo hrane, zato alergen izgubi svojo moč – pogosto je nekdo močno alergičen na jabolko, jabolčno pito pa lahko uživa brez težave;
• kupujte konzervirano zelenjavo ali sadje;
• olupite zelenjavo ali sadje, saj se beljakovine, ki povzročajo oralni alergijski sindrom pogosto nahajajo v olupku izdelkov.

Kako poteka zdravljenje?

V študijah so ugotovili, da lahko antihistaminiki, ki jih lahko dobite v lekarni brez recepta in so uporabni za seneni nahod, delujejo tudi pri simptomih alergije v ustih.

Vsi antihistaminiki, ki jih uporabljate ob dnevih z visoko koncentracijo cvetnega praha za lajšanje srbečice, solzenja oči in prasketa v grlu, lahko pomagajo in zatrejo alergijske reakcije v ustih.

Pri ljudeh, ki so se zaradi oralnega alergijskega sindroma zdravili z imunoterapijo, je bila ta različno uspešna. Nekateri so simptome uspešno premagali, pri drugih so se težave pojavile še naprej.

Kdaj poklicati zdravnika?
Pri 9 % ljudi z oralnim alergijskim sindromom lahko simptomi postanejo zelo hudi in zahtevajo zdravniško pomoč. V nekaterih zelo redkih primerih lahko oralni alergijski sindrom sproži anafilaksijo.

Posvetujte se s svojim zdravnikom o intenzivnosti in resnosti simptomov. Morda vas bo napotil k alergologu, da se prepričata, ali vaše simptome res povzroča oralni alergijski sindrom.